Tehnološki trendi: QS meritve

Tehtnica, pedometer, merilec tlaka, srčnega utripa … so “low tech” rešitve QS. Leta 2005 pa se je v Kaliforniji, tako kot v zadnjem času še vse kaj drugega, porodil trend/moda – beleženje parametrov bivanja. Ozaveščanje dogajanja v lastnem telesu, oz. kot bi dejal starosta QS pri nas David Malnič “bitja in žitja”, je pred desetletjem sprožil in omogočil prihod ITK tehnologije.

Človek, (s)poznaj se (“γνῶθι σεαυτόν”) je pisalo že na vhodu v Apolonov tempelj v Delfih. So ljudje, ki jim je redoljubno beleženje podatkov naravno, in smo taki, ki nam to ne “leži”, pa bomo potem to morda začeli “mañana”. In smo taki, ki nikoli ne bi dovolili, da taki zaupni, osebni, intimni podatki pricurljajo ven v javnost. Potem pa ta isti na FB objavljajo vse mogoče in začudeno odkrijejo, da to zares nikogar ne zanima, celo niti ne informirane po-oblast-čenke!

QSII

Pametni telefoni pa podatke o človeku vseeno že sami razpoznavajo in jih kar sproti zbirajo. Tehnologija je pobiranje in posredovanje podatkov avtomatizirala in ju naredila dostopni vsem. Tehnologija je torej sprožilec tega množičnega trenda.

Česar ne meriš, ne moreš upravljati – managirati. V managementu je to zelo očitno: če merite čas prihoda na delo, se bodo (skoraj) vsi potrudili, da so točni. Če merite čase odhoda, se bo večina gnetla na izhodu do nizkega štarta ob “ta pravi” uri. Če merite vrstice kode, bodo zaposleni pisali kratke ne-smiselne kode z veliko komentarjev, če pa merite zaključke projektov, pa znajo posamezniki sfurat kr neki, sam da je!

Torej, če merjenje lahko dela “čudesa”, zakaj potem ne bi tega “fenomena” izkoristili zase?

Tehnologija pa ima še drug vidik: če se podatki npr. iz tehtnice prenesejo v vaš računalnik le s pritiskom gumba na zaslonu, potem odpade “birokracija”, ki jo večina zavrača. A prav ta birokracija je nadvse pomembna. Zakaj? Birokracija je edina, ki zagotavlja neko vrsto objektivnosti oz. pravičnosti. Klanska kultura v organizaciji le dviguje 4S-e (Sorodnike, Sosede, Sošolce, Sodelavce), tržno usmerjena naravnanost pa, kot vse bolj spoznavamo, “danes si, jutri te ni!”

Šele časovne vrste podatkov so lahko koristna informacija. Npr. saj ni teža tista, temveč nihanja ali trendi so tisti pokazatelji, ki nam omogočajo takojšnje ukrepanje. Poznavalci omenjajo primerjavo z avtopilotom: pilot šele z avtopilotom postane pravi (dober) pilot. Avtopilot ga razbremeni rutinskega dela, a odgovornost za odločitve je še vedno njegova. Najsodobnejši inštrumenti v operacijski dvorani šele omogočajo, da je zdravnik, ki operira, zares dober. Z drugimi besedami: avtopilot izostri pilota in tako tudi QS izostri (stanje) posameznika.

Zato ni čudno, da zdravniki, posebno v ZDA, močno spodbujajo QS. Ne le zaradi samih podatkov, temveč QS služi kot iztočnica za poglobljen pogovor. Neki dublinski psihiater pripoveduje, da se je včasih pogovor začenjal z vprašanjem, kako se klient počuti itd. Po uporabi podatkov QS pa se pogovor osredotoči na vprašanje, kaj je npr. sprožilo v sredo okrog 15.24 določen fiziološki odziv. Pogovor lahko zelo hitro privede do konkretnih ugotovitev in specifičnih napotkov. Posameznik lahko pridobi izostreno, njemu na kožo pisano terapijo.

Tak primer je imela znanka iz Zagreba. Nikakor ni mogla dopovedati svojemu zdravniku, da ima vročino. Njena temperatura je bila namreč v osnovi nižja. QS podatki so tak nesporazum takoj odpravili, saj številke ne lažejo.

womanjoggerweb2

Osebe z epilepsijo pa imajo še več izzivov. Zdravniku je pomembno točno vedeti, kaj se s pogostostjo, trajanjem in s samimi napadi dogaja. Toda mukotrpno pisanje dnevnikov za nazaj je kasneje lahko zelo odvečno, pa tudi spomin morda ni vedno najbolj natančen. Če tehnologija dviguje raven življenja vsem, zakaj je torej ne bi tudi osebam, izzvanim še s kakšno težavo?

QS torej ni le neka muha enodnevnica, QS bo ostal z nami. Kako, zakaj, o tem pa naslednjič!

Samo, hipster

Dodaj odgovor